»Med pisanjem sem raziskovala izkušnjo sodobnega atomiziranega življenja, v katerem zaradi krhkih medosebnih odnosov ni zanesljivih referenčnih točk, zato mora posameznik smisel in odvode poiskati sam, ta iskanja pa včasih pripeljejo do samodestruktivnih rešitev.«
»To je film o tem, kako jemljemo preteklo trpljenje za naše sedanje svoboščine za nekaj samo po sebi umevnega, ne da bi upoštevali bolečino, ki smo jo prestali. Animacija vsebuje dinamično energijo, ki deluje, kot da usmerja nasilje nad subjektom v risbo na zaslonu. V svoji igrivi in povezljivi predstavitvi je zelo učinkovita ilustracija generacijske travme.«
»Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase.«
